"Ko izgubiš ameriško zaupanje, je zgodba bolj ali manj zaključena"

Z odstopom Christiana Schmidta in začetkom iskanja novega visokega predstavnika v Bosni in Hercegovini se odpirajo številna vprašanja. Takoj so začele krožiti informacije o ameriškem pritisku na predstavnika, ker naj bi oviral njihov projekt gradnje plinovoda.

Hkrati z ugibanji o tem, kdo bi lahko Schmidta nasledil, so se odprla tudi vprašanja, ali utegne funkcija visokega predstavnika v BiH, ki ima izjemno velika pooblastila, namenjena pa je ohranjanju daytonskega miru, ugasniti. In če se to zgodi, kaj sledi?

Schmidt nikoli direktno ni potrdil, da so ga odnesli ameriški pritiski in gradnja južnega plinovoda, vendar je iz njegovih izjav to mogoče zaznati. V intervjuju za Süddeutsche Zeitung je dejal, da je čutil naraščajoči pritisk nanj in na strukture daytonskega mirovnega sporazuma. Prav tako je povedal, da so v ozadju potekali intenzivni pogovori, v katere ni bil vključen.

Ameriški načrti za gradnjo plinovoda ...

Da je Schmidt odstopil pod pritiskom ZDA in da jim je bil visoki predstavnik v napoto pri gradnji plinovoda, se strinja tudi profesor Faris Kočan s katedre za mednarodne odnose na ljubljanski fakulteti za družbene vede. Projekt južne plinske povezave, v katerega so vpleteni Američani, je znova dregnil v vprašanje državnega premoženja. V BiH je po vojni nerazrešeno ostalo vprašanje, ali je lastnik zemljišč in nekaterih drugih objektov država ali posamezna entiteta.

Visoki predstavnik Paddy Ashdown je leta 2005 uveljavil zakon, ki je določil, da je lastnik tega premoženja zgolj država BiH. Ob tem je predvidel podrobno določitev lastništva v krovnem zakonu, ki bi ga sprejel parlament. Slednje se v 20 letih še ni zgodilo.

Kot pravi Kočan, je Schmidt vztrajal pri Ashdownovem zakonu, ki pa je bil v napoto (ameriškim) izvajalcem projekta. "Ideja je bila, da je treba pred projektom sprejeti krovni zakon in doreči, kdo je lastnik zemljišč. Ustavno sodišče je jasno, da je lastnik država BiH, a v sklopu zakona bi morali ustvariti tudi organe, kot je agencija za zemljiško knjigo. Pri projektu pa bi povozili to idejo in Schmidt je temu močno nasprotoval," pojasni sogovornik.

Rešitev dileme glede državnega lastništva je, kot opozarja profesor, zelo pomembna. "Če bi se lastništvo trajno preneslo na raven entitet, bi to pomenilo de facto segregacijo in dokončno razgradnjo države," je bil jasen. Velika večina institucij v BiH je po njegovih besedah poenotena in skupna. "Če bi uspeli doseči še krovni zakon o lastništvu, bi še skozi ta vidik zgradili državo," je dodal Kočan.

Brez ameriške podpore ne gre ...

Schmidt po tem, ko so mu hrbet obrnile ZDA, ni več mogel ostati na položaju. Ameriška podpora visokemu predstavniku je namreč po ocenah Farisa Kočana ključna.

"Ko izgubiš ameriško zaupanje, je zgodba bolj ali manj zaključena," je dejal. Dodal je, da je bil za Schmidta z vidika podpore in delovanja bistven tudi ameriški veleposlanik Michael J. Murphy, ki ga je tja imenoval Joe Biden. S Trumpovim prihodom se je vse seveda spremenilo.

S Schmidtom so bili vsi v BiH nezadovoljni

Kakšen visoki predstavnik pa je bil Christian Schmidt? Kočan kot njegovo dobro lastnost ocenjuje to, da so bili z njim nezadovoljni vsi. "Bošnjaki so bili nezadovoljni, ker je nekaj minut po volitvah leta 2022 prišel z zakonom o spremembi ustave. Hrvati so bili nezadovoljni, ker se je vmešal v proces deblokade vlade federacije BiH. V Srbiji pa so nezadovoljni, ker je implementiral zakon, s katerim se kaznuje nespoštovanje odločitev visokega predstavnika, zaradi česar je bil Milorad Dodik tudi obsojen," je nanizal.

Med Schmidtove dosežke sogovornik uvršča tudi deblokado vlade federacije BiH, ki je trajal dobro desetletje, in uvedbo več digitalnih tehnologij, ki bodo na letošnjih volitvah skrbele za čim manj nepravilnosti.

Kot še pravi Kočan, je na primeru Dodika Schmidtu uspelo tudi zgraditi sodišče BiH. Čeprav so v stranki nekdanjega predsednika Republike Srbske napovedali poskus izničenja vseh odločitev nemškega visokega predstavnika, to po sogovornikovih besedah ni zares mogoče. "Vse njegove odločitve so zdržale presojo ustreznih sodišč," je opozoril.

Iskanje novega visokega predstavnika, ki bi ga lahko po Schmidtovih pričakovanjih dobili junija, se je že začelo. Izbral ga bo Svet za uveljavitev miru (PIC), potrditev s strani Varnostnega sveta ZN pa kljub drugačnim interpretacijam ni zakonsko potrebna.

Daytonski sporazum sicer določa, da mora biti predstavnik imenovan v skladu z resolucijami varnostnega sveta. Ugibanja o kandidatih so se v medijih že začela, a skoraj še bolj kot imena kandidatov so odzvanjale ocene, da bi bilo treba urad visokega predstavnika ukiniti ali predrugačiti.

Schmidtov naslednik bi lahko bil glasnik zaprtja urada

Tudi Kočan meni, da je treba urad po 30 letih močno prevetriti. "Urad se je razvijal v kontekstu ameriške hegemonije in liberalnega svetovnega reda. Danes so zadeve radikalno drugačne in drugačna je tudi logika prisotnosti mednarodne skupnosti," je pojasnil in opozoril, da se politika v BiH pogosto rada skriva za uradom.

Kot možno kompromisno rešitev Kočan vidi, da bi urad visokega predstavnika ukinili v zameno za članstvo BiH v Natu. To bi, kot je dejal, vse konstitutivne narode ohranilo "zadovoljno nezadovoljne". "Evropska unija pa bi v varnostnem smislu lahko naredila križ," je dodal.

Če bodo države PIC izbrale novega visokega predstavnika, bo ta po Kočanovih besedah pasiven in bolj podoben Schmidtovemu predhodniku Valentinu Inzku. "Ne bo se vpletal v notranjo politiko, skušal bo iskati konsenz med domačimi političnimi akterji in delal v korist ameriškim ekonomskim interesom. Verjetno bo moral biti tudi bolj dovzeten za Banjaluko in posredno tudi za Moskvo," je pojasnil. Kandidata bodo po njegovih ocenah iskale predvsem evropske države in ZDA.

Ob tem naš sogovornik ocenjuje, da bo mednarodna skupnost dolgoročno stopila na pot postopnega zapiranja urada visokega predstavnika v BiH. To bi lahko prek pasivnega predstavnika tudi izvedli.

"Če bomo do junija imeli jasno ime kandidata in konsenz, bo verjetno stvar šla v smeri pasivnega visokega predstavnika, ki bo počasi ugašal urad. Če pa imena do junija ne bomo imeli, pa bo to pomenilo, da se države pogovarjajo širše," je sklenil Kočan.